Filipinska botanična vrsta, ki jo je opisal Oakes Ames leta 1915, Renanthera izvira ime rodu iz latinske besede renis, ki pomeni ledvica, in grške besede Anthos, ki pomeni cvet, kar nakazuje, da je oblika lističev ledvičasta.
V svojem naravnem območju na Filipinih ta vrsta naseljuje province Quezon, Rizal in Zambales na otoku Luzon ter provinco Surigao na otoku Mindanao. Običajno raste kot epifit na drevesih v odprtih, travnatih območjih na nadmorski višini nad 500 m. Dosega srednjo višino 30–60 cm, na steblu pa ima usnjate liste dolžine 15–19 cm in širine 1–2 cm, distihne, jezikaste, neenakomerno in topasto dvodelne na vrhu, značilne za rod Vanda in sorodne rodove.
Včasih imenovana španska plesalka zaradi videza cvetov, orhideja Renanthera monachica izstopa po spektakularnem cvetenju na aksialnih steblih, pokončnih, preprostih, redkih grozdih, opremljenih s cevastimi braktejami, ki cvetijo pozno pozimi do pomladi, nosijo 6–30 cvetov premera približno 4 cm, brez vonja, ki pa dolgo vztrajajo. Njihova barva je bledo oranžna, prekrita z obilnimi krvavordečimi lisami z neenakomerno razporeditvijo.
Orhideja Renanthera monachica potrebuje obilno osvetlitev, vrednosti svetlobnega sevanja so med 40000 in 50000 luksov, raje ima močno, a vsaj popoldan vsaj delno filtrirano svetlobo. Zagotovitev učinkovitega prezračevanja je nujna.
Renanthera monachica je termofilna vrsta, ki poleti raje povprečno dnevno temperaturo 29 – 31 °C in najmanj 22 °C ponoči, z razliko 7 - 9 °C med dnevom in nočjo. Spomladi bo povprečna dnevna temperatura 31 – 32 °C in 20 – 22 °C ponoči, z amplitudo 10 – 11 °C, pozimi pa bodo temperaturne vrednosti med 28 – 29 °C podnevi in najmanj 19 °C ponoči, z razliko 9 – 11 °C.
Ta vrsta ni tako zahtevna kot predstavniki rodu Vanda in njihovi hibridi glede relativne vlažnosti okolja, saj ima raje vrednosti 80 – 85 % poleti in jeseni, ki se pozimi znižajo na 70 % do začetka pomladi.
Renanthera monachica raje gojijo v visečih loncih ali lesenih škatlah z zračnim substratom, močnim drenažnim slojem, velikimi koščki oglja, lubja, plute in kokosovih vlaken. Nekaterim rastlinam se ponudi le toliko substrata, kolikor potrebujejo za ukoreninjenje, kar omogoča razvoju korenin, da rastejo zunaj posod. Priporočljivo ni rezanje korenin, saj ta poseg upočasni rast rastlin za nekaj let.
Zalivanje bo obilno poleti in jeseni, pozimi pa se bo v obdobju 3 – 4 mesecev zmanjšalo. Substrat bo med aktivno rastjo vedno vlažen.
Gnojenje je priporočljivo tedensko, z razredčitvijo 25 – 50 % glede na koncentracijo, ki jo priporoča proizvajalec. Spomladi in poleti se izberejo gnojila z višjo vsebnostjo dušika, od konca poletja do jeseni pa gnojila, bogata s fosforjem.
Ta vrsta zahteva obdobje počitka, ki vključuje prenehanje gnojenja in zmanjšanje zalivanja, vendar ni nujno potrebno, saj v naravnem okolju ni jasno določenega suhega obdobja. Idealno je, da tisti, ki želijo ponuditi obdobje počitka, to storijo v zimskih mesecih.
Renanthera monachica lahko kupite tukaj (link).
Želite videti več člankov in pridobiti več znanja? Ta članek je na voljo brezplačno, vendar lahko podprete secretgarden.ro cu o recenzie aici:
Google: Ocene na Googlu
Facebook: Ocene na Facebooku