Rod Dracula spada v pleme Epidendreae, podpleme Pleurothalidinae, opisal pa ga je Carlyle August Luer leta 1978, ki je rod poimenoval po latinski besedi za zmaja (draco), kot referenco na nenavaden videz cvetov. Luer (23. avgust 1922 – 9. november 2019) je bil ameriški botanik, specializiran za družino Orchidaceae, s posebnim zanimanjem za Pleurothallidinae (rod Pleurothallis) in vrste sorodnih rodov. Bil je višji kustos Botaničnega vrta v Missouriju, objavil je številne članke in dve obsežni deli o taksonomiji orhidej.
Med priljubljenimi imeni, ki so jih pripisali predstavnikom rodu, so tudi: vampirska orhideja, opičja orhideja, zmajeva orhideja.
Vrste rodu Dracula se pojavljajo kot rastline z različnimi velikostmi, od nekaj centimetrov višine do srednje velikosti, izstopajo pa po cvetovih z impresivnim videzom zaradi oblike in barve. Pred sistematično uvrstitvijo, ki jo je izvedel Luer in je vrste rodu Dracula vključila v ločeno skupino, so te spadale v rod Masdevallia, s katerim so sorodne in so si v mnogih pogledih podobne. Trenutno je znanih več kot 90 vrst tega rodu, večina z razširjenostjo v srednji Ameriki, v vlažnih gozdovih Mehike, Peruja, Kolumbije in Ekvadorja.
Vrste rodu Dracula imajo kratke stebla z rastočimi, pokončnimi rizomi, na katerih rastejo posamezni listi z nežno teksturo, na katerih je jasno vidna osrednja žila. Posamezni cvetovi na dolgih steblih, viseči do pokončnih, navdušujejo s svojo izjemno barvno paleto in močnimi kontrasti, ki poudarjajo nenavadno anatomijo cvetne krošnje. Čeprav so cvetovi posamezni, cvetna stebla pogosto proizvajajo cvetove zaporedoma, včasih celo 5 – 6 na isti socvetju.
Najbolj izrazit vidik cvetne anatomije je prisotnost dolgih, nitastih dodatkov na končnem delu treh čašnih listov. V bazalnem delu kratki lističi kažejo granulacije, ki spominjajo na par oči, videz maske pa dopolnjuje prisotnost stebra, ki izgleda kot nos. Vrste rodu Dracula imajo veliko oboževalcev, trenutno je v kulturi veliko število vrst in hibridov, najbolj cenjene so Dracula vampira, Dracula chimaera, Dracula bella, Dracula gorgona in Dracula simia. Svetovni seznam enokaličnic trenutno vključuje 124 priznanih taksonov, med njimi tudi 2 naravna hibrida.
Glede na rastne pogoje vrste rodu Dracula raje izbirajo temperature, ki spadajo bolj v hladnejši razpon, ki lahko narastejo do srednjega, saj se rastline pri visokih temperaturah hitro sušijo. Povprečne dnevne temperature bodo v območju 18 – 25 stopinj Celzija. Nočne vrednosti lahko padejo do 12 – 14 stopinj Celzija. Prisotnost višjih temperatur je mogoče nadomestiti z bolj obilnim zalivanjem in pogostim škropljenjem. Vrste ne prenašajo dobro velikih temperaturnih nihanj, zato je pomembno, da temperatura na nivoju listov ostane čim bolj konstantna.
Vrednosti svetlobnega sevanja so v območju zmerne svetlobe, z 60 % senčenja, zaščitene pred neposrednim delovanjem sončnih žarkov, idealno z vzhodno ali južno izpostavljenostjo. Pomanjkanje ustreznih vrednosti svetlobnega sevanja lahko upočasni proces cvetenja, takrat se priporoča izpostavitev rastlin močnejši svetlobi. Pojav rjavih ali rumenih madežev na listih lahko kaže na prisotnost sončnih opeklin, ki lahko na koncu povzročijo izgubo rastlin, če se ne ukrepa z namestitvijo na bolj senčna mesta. Kot splošno pravilo so vrednosti svetlobnega sevanja za vrste rodu Dracula podobne tistim za rod Phalaenopsis, in sicer 10000 – 18000 luksov.
Nikoli ne smemo dovoliti popolnega izsušitve substrata pri vrstah rodu Dracula, saj lahko rastline v odsotnosti vode v nekaj urah propadejo. Prekomerno zalivanje ni ovira, ki bi vplivala na vrste rodu Dracula, možno je zalivati vsako jutro, da rastline lahko absorbirajo in presnavljajo vodo čez dan, ključni pogoj pa je prisotnost svetlobe. Voda se bo dodajala, dokler ne bo opaziti odtekanja skozi spodnje luknje lonca ali z namakanjem, dokler ne prenehajo nastajati zračni mehurčki.
Relativna vlažnost bo vzdrževana visoka, med 70 % in 100 %.
Gnojila se bodo uporabljala razredčena, v vrednostih od 25 do 50 % glede na koncentracijo, navedeno na embalaži. Pogosto se bodo izvajale potopitve loncev z gojiščem, da se odstranijo morebitne usedline soli, saj so vrste rodu Dracula zelo občutljive na kopičenje mineralov.
Gojenje bo potekalo v košarah ali loncih z veliko velikimi luknjami ali v loncih z rešetkami, kot gojišče pa se lahko uspešno uporablja sphagnum mah, bodisi samostojno ali v mešanici s perliti in kokosovimi vlakni. Alternativa je lahko sajenje na ploščice iz lubja, trdega lesa ali plute, ovite v mrežo, z dodatkom sphagnum mahu, vendar bo ta metoda zahtevala veliko bolj obilno in pogosto zalivanje, da se nadomesti hitrejše izhlapevanje vode. Menjava gojišča je možna na dve leti, zgodaj spomladi, da se rastline stabilizirajo do začetka poletja.
Vrste rodu Dracula ne potrebujejo sprememb rastnih pogojev ali obdobij počitka, shema gojenja pa je lahko enaka skozi vse leto.
Želite videti več člankov in pridobiti več znanja? Ta članek je na voljo brezplačno, vendar lahko podprete secretgarden.ro z oceno tukaj:
Google: Ocena na Googlu
Facebook: Ocena na Facebooku