Botanična vrsta, znana kot "kitajski cymbidium", skupaj s Cymbidium sinense in Cymbidium kanran makino, Cymbidium ensifolium izstopa po kompaktni rasti, manjših dimenzijah v primerjavi z drugimi vrstami Cymbidium, dišečih, nežnih, srednje velikih cvetov, pogostih in zaporednih cvetenjih ter visoki odpornosti na visoke temperature, kar ga močno priporoča za gojenje v stanovanju.
Najbolj znani sopomenki za to vrsto sta Epidendrum ensifolium L. (1753) in Jensoa ensata Raf. (1838), vendar popoln seznam kaže na številne sistematske revizije, ki jih je ta vrsta prestala: Cymbidium albomarginatum Makino 1912; Cymbidium arrogans Hayata 1914; Cymbidium ensifolium f. arcuatum T.C.Yen 1964; Cymbidium ensifolium f. falcatum T.C.Yen 1964; Cymbidium ensifolium f. flaccidior Makino v Y.Iinuma 1912; Cymbidium ensifolium subsp. acuminatum (M.A.Clem. & D.L.Jones) P.J.Cribb & Du Puy 2007; Cymbidium ensifolium var. misericors (Hayata) T.P.Lin 1977; Cymbidium ensifolium var. rubrigemmum (Hayata) T.S.Liu & H.J.Su 1978; Cymbidium ensifolium var. striatum Lindl. 1837; Cymbidium ensifolium var. susin T.C.Yen 1964; Cymbidium ensifolium var. xiphiifolium (Lindl.) S.S.Ying 1990; Cymbidium ensifolium var. yakibaran (Makino) Y.S.Wu & S.C.Chen 1980; Cymbidium gonzalesii Quisumb. 1940; Cymbidium gyokuchin Makar. 1912; Cymbidium gyokuchin var. arrogans (Hayata) S.S.Ying 1977; Cymbidium gyokuchin var. soshin Makino 1912; Cymbidium kanran var. misericors (Hayata) S.S.Ying 1977; Cymbidium koran Makino 1912; Cymbidium micans Schau. 1843; Cymbidium misericors Hayata 1914; Cymbidium misericors var. oreophilum Hayata 1914; Cymbidium niveomarginatum Makino 1912; Cymbidium prompovenium Z.J.Liu & J.N.Zhang 1998; Cymbidium rubrigemmum Hayata 1916; Cymbidium shimaran Makino 1912; Cymbidium xiphiifolium Lindl. 1821; Cymbidium yakibaran Makino, Iiinuma 1912; Cymbidium yongfuense Z.J.Liu & J.N.Zhang 1998; *Epidendrum ensifolium L. 1753; Jensoa ensata Raf. 1836; Limodorum ensatum Thunb. 1784
Se poznata vsaj dve vrsti z naravnim pojavom, in sicer ssp. ensifolium in ssp. haematodes.
Z zmerno velikostjo in debelimi, trdimi listi bo cvetel od začetka poletja do njegovega konca, v več fazah, običajno 3, vendar so pogosti primeri cvetenja tudi jeseni ali pozimi. Tako Cymbidium ensifolium kot Cymbidium sinense pogosto kažeta variirane oblike, najpogostejše pa imajo zlato obrobo na obeh straneh roba lista ali dolžniške razbarvane predele, ki ustrezajo razporeditvi žil.
Kultura te vrste Cymbidium se izgublja v megli stoletij, saj velja za eno najdlje gojenih vrst orhidej, s prvimi sodobnimi omembami v času Konfucija, približno 500 pr. n. št. Carl Linnaeus je vrsto opisal leta 1753 v monumentalnem delu Species Plantarum. Danes gojitelji vzhodnih vrst, tako na Kitajskem kot na Japonskem, raje gojijo te vrste in njihove komercialne sorte, hkrati pa imajo dolgo tradicijo v njihovi rasti in razmnoževanju, medtem ko so zahodni gojitelji šele precej pozneje začeli uvajati skupino kitajskih cymbidiumov v svoje stalne ponudbe.
Sprva je bila vključena v podrod Jensoa, skupaj s Cymb sinense, Cym. faberi, Cym. goeringii in drugimi podobnimi vrstami, ensifolium pa predstavlja eno izmed rodov z najširšo razširjenostjo in največjo variabilnostjo, ki ga najdemo v Indokini, na Kitajskem, Japonskem, Borneu, Novi Gvineji in Filipinih, na nadmorskih višinah med 500 in 1800 m. Vrsta naseljuje listnate gozdove v vlažnih območjih ob vodotokih, na apnenčastih substratih, prekritih z mahom, in celo litofilne lege. Ni jasno, ali naravna razširjenost vrste vključuje tudi Japonsko, bolj verjetna je hipoteza njene kasnejše aklimatizacije preko gojenja.
Aspectul general al plantelor sugerează o talie medie spre mica, acestea avand crestere tericola sau litofila, cu numerosi pseudobulbi de dimensiuni reduse, inveliti complet in tecile bazale ale frunzelor, in numar de 3 – 4 per pseudobulb, prezentand un model imbricate. Frunzele au aspect liniar, fiind inguste, acute, uneori variegate.
Velikost cvetov Cymbidium ensifolium se giblje med 5 in 8 cm, močno razmaknjeni na pokončni cvetni stebli dolžine do 30 cm, ki nosi 3 do 8 cvetov z obstojnostjo, ki je krajša kot pri klasičnih hibridih, a ne krajša od 2 do 3 tednov. Barvna paleta cvetov običajno vključuje mešanice rjavo-rdeče na svetlo zeleni ali rumenkasto zeleni podlagi, pogosto pa se pojavljajo tudi ekstremne barvne variacije, od kompaktno rdeče-rjave do enobarvno svetlo zelene, razen labeluma, obarvanega belo, ali celo popolnoma albino cvetov. Relativno skromen videz cvetov je v celoti nadomestil subtilen in vztrajen vonj, celo močan v primerjavi z običajnimi cymbidium hibridi. Cvetenje je običajno omejeno na poletno sezono, kar je značilnost, ki jo deli z večino svojih hibridov, vendar so pogosto omenjena tudi jesenska, zimska in zgodnje spomladanska cvetenja.
Priljubljenost te vrste je privedla do njene vključitve kot starševske vrste v številne uspešne hibride, nekateri med njimi so celo nagrajeni, med katerimi omenjamo Cymbidium Super Baby (x Babylon), Cymbidium Chocolate Soldier (x Volcano) in Cymbidium Tender Love (x parishii) kot neposredne potomce, ali celo kompleksne hibride, kot so Cymbidium Golden Elf (x Enid Haupt) 'Sundust' HCC/AOS in njegova tetraploidna (4n) različica, Cymbidium Korintji (x Rangoon), Cymbidium Giselle (x madidum), kjer izstopa predvsem klon ‘Ballerina’, ki ga je AOS nagradila z omembo HCC.
Glede rastnih pogojev bo Cymbidium ensifolium raje lokacije z 90 – 95 % sence in temperaturami 23 – 30 ℃, vendar lahko prenese tudi višje temperature, če je zagotovljena ustrezna ventilacija. Nočne temperature od poletja do pozne jeseni (avgust - oktober) bodo vsaj 10 – 15 ℃ za zagotovitev začetka cvetenja. Optimalne zimske temperature bodo idealno med 7 - 12 ℃ ponoči in 18 – 23 ℃ podnevi. Večina kitajskih vrst cymbidium lahko preživi blage zmrzali, vendar se takšnim situacijam priporoča izogibati.
Močna ventilacija je ena ključnih elementov pri gojenju vrst cymbidium, česar ensifolium ni izjema; slaba kakovost ventilacije lahko povzroči glivične in bakterijske bolezni, zlasti botritis, ki prizadene cvetove in povzroči njihovo odpadanje.
Priporočena rastna vlažnost je 40 – 60 % pozimi in čim višja v preostalem času, zlasti poleti.
Zalivanje bo pogosto, približno na vsakih 3 dni, celo na vsakih dva dni v suhih podnebjih. Rastline bodo ves čas vlažne, vendar brez zadrževanja vode.
Priporočajo se mešani rastni mediji z dobro drenažo in majhnimi delci, ki omogočajo hitro sušenje substrata po zalivanju, kot so kompost iz kokosovih vlaken s sphagnum mahom, borova lubje majhnih dimenzij (3 – 9 mm) in perlit.
Gnojenje bo potekalo na vsakih 2 tedna, z uporabo gnojila z nižjimi vrednostmi dušika in fosforja, z idealno formulo 15 – 15 – 30, pri čemer se lahko vrednosti fosforja povečajo v poletnem obdobju.
Zamenjava loncev in rastnega medija bo izvedena na vsakih 2 leti, ko bo tudi razdelitev grmovja, pri čemer se ohranijo skupine vsaj 3 čebulic.
Želite videti več člankov in pridobiti več znanja? Ta članek je na voljo brezplačno, vendar lahko podprete secretgarden.ro cu o recenzie aici:
Google: Ocena na Googlu
Facebook: Ocena na Facebooku