Maxillaria variabilis (Bateman ex Lindl. 1837) - majhna botanična vrsta iz Mehike (Chiapas, Colima, Durango, Guerrero, Hidalgo, Jalisco, México), Gvatemale, Belizeja, El Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve, Kostarike, Paname, Kolumbije in Ekvadorja, kjer naseljuje kopenske, litofilne ali epifitske habitate na listnatih vrstah, predvsem hrastih, ali pri njihovih koreninah, na osamljenih drevesih na pašnikih in travnikih, v odprtih ali gostih gozdovih z visoko vlažnostjo, na nadmorskih višinah od 500 do 2500 m.
Opisano s strani Batemana po Lindleyju leta 1837, takson ima naslednje veljavne sopomenke: Maxillaria angustifolia Hooker 1841; Maxillaria chiriquensis Schlechter 1922; Maxillaria lyoni Lindley 1845; Maxillaria panamensis Schltr. 1922; Maxillaria revoluta Kl. 1852; Maxillaria variabilis subvar. lutea A.H.Kent 1893; Maxillaria variabilis var. unipunctata Lindl. 1838; Maxillariella panamensis (Schltr.) Szlach. & Sitko 2012; Maxillariella variabilis (Bateman ex Lindl.) M.A. Blanco & Carnevali 2007; Maxillariella variabilis var. unipunctata (Lindl.) Solano 2011. Maxillaria curtipes je še ena pogosto navedena sopomenka, vendar je priporočljivo, da se z njo ravna previdno, dokler ne bo potrjena in temeljito pregledana. Vrsta se razlikuje od podobnih vrst M. Caespitifica po drugačnih cvetovih - pri slednji so ti manjši in zeleni - in od vrste Costaricensis po zelenkasto-kremnih cvetovih z rdečimi lisami ter po prednostni rasti v veliko bolj vlažnih območjih druge vrste.
Majhna vrsta (4 - 21 cm višine) ima posamezne liste, ki so nekako podobni travnim bilkam, linearni ali linearno-oblongi, od ostrih do topih, dolgi 3 - 15 cm, nameščeni na vrhu razmaknjenih, elipsoidnih pseudobulbov dolžine 1,3 - 6,4 cm, prekritih z več ovojnicami, ki izhajajo iz linearnih ali razvejanih rizomov. Cvetenje poteka skozi vse leto, pri osnovi cvetov so vlaknaste ovojnice, ki obdajajo nežne cvetne peclje dolžine 5 cm, s posameznimi cvetovi, obdanimi z nekaj tankimi, prosojnimi, lancetastimi braktejami. Barva cvetov, ki vztrajajo dolgo časa, je raznolika, od skoraj črne, indigo, vijolične, bele, rumene, z ali brez rdečih osrednjih lis, rumeno-zelenkaste, premer pa je običajno okoli 2 cm. Videz je sijoč, skoraj voščen, medtem ko je labellum lahko rdeče obarvan pri svetlejših sortah, pri temnih pa je njegova barva podobna barvi cvetnega venčka.
Priporočena raven svetlobnega sevanja za to vrsto je med 18000 in 30000 luksov, z zmerno, dobro razpršeno svetlobo, saj lahko neposredna izpostavljenost sončnim žarkom povzroči ožige, ki uničijo rastlino. Priporoča se zagotovitev učinkovitega prezračevanja.
Priporočena temperatura rasti bo v območju 25 - 28 ℃. Priporočljivo je, da je rastlina postavljena v okolje, ki omogoča naravno znižanje temperature ponoči (balkon/terasa itd.) - temperaturne razlike pomagajo rastlini in spodbujajo cvetenje.
V poletju in zgodaj jeseni se priporoča zagotovitev vlažnosti zraka med 60 - 75 %, kar lahko dosežemo z občasnim pršenjem ali z uporabo vlažilnika, nato pa od konca jeseni do pomladi to vlažnost znižamo na 55 - 60 %.
Za gojenje vrste so primerni posode z učinkovitim odtokom - na primer plastične košare ali lonci z dovolj luknjami, ki omogočajo hitro odtekanje vode in ustrezno zračenje substrata. Gojilno okolje bo sestavljeno iz srednje ali grobo mletega lubja iglavcev, kosov kokosovih vlaken z velikim premerom
Zalivanje poteka zmerno do obilno (ob predpostavki dobrega odtoka substrata), od druge polovice pomladi do zgodnje jeseni, nato pa se v naslednjih 5 - 6 mesecih hitro in znatno zmanjša, da ustreza obdobjem obilnih padavin, ki jim sledi suša v naravnem okolju. Shema zalivanja se ponovi z začetkom druge polovice naslednje pomladi.
Gnojenje bo potekalo z 25 - 50 % koncentracijo priporočene doze na stekleničko v obdobju aktivne rasti, skozi vse leto se uporablja uravnoteženo gnojilo; lahko se uporabi tudi različica z dodatkom dušika od pomladi do sredine poletja, ki jo nato nadomesti formula bogata s fosforjem od sredine poletja do konca jeseni. V hladnem obdobju se gnojenje prekine.
Obdobje počitka pozimi bo zagotovljeno z zmanjšanjem zalivanja in prenehanjem gnojenja, vendar bo treba paziti, da substrat ne izsuši popolnoma. Prav tako se priporočajo občasna škropljenja zjutraj in redko plitvo zalivanje, le po potrebi. Škropljenja naj zagotovijo vso potrebno vlago v obdobju počitka.
Vas zanima več člankov in pridobivanje več znanja? Ta članek je na voljo brezplačno, vendar lahko podprete secretgarden.ro z oceno tukaj:
Google: Ocene na Googlu
Facebook: Ocene na Facebooku