Maxillaria variabilis (Bateman ex Lindl. 1837) - majhna botanična vrsta iz Mehike (Chiapas, Colima, Durango, Guerrero, Hidalgo, Jalisco, México), Gvatemale, Belizeja, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve, Kostarike, Paname, Kolumbije in Ekvadorja, kjer naseljuje kopenske, litofilne ali epifitske habitate na listnatih vrstah, predvsem hrastih, ali pri njihovih tleh, na osamljenih drevesih na pašnikih in travnikih, v odprtih ali gostih gozdovih z visoko vlažnostjo, na nadmorskih višinah od 500 do 2500 m.
Bateman je leta 1837 po Lindleyju opisal takson, ki ima naslednje veljavne sopomenke: Maxillaria angustifolia Hooker 1841; Maxillaria chiriquensis Schlechter 1922; Maxillaria lyoni Lindley 1845; Maxillaria panamensis Schltr. 1922; Maxillaria revoluta Kl. 1852; Maxillaria variabilis subvar. lutea A.H.Kent 1893; Maxillaria variabilis var. unipunctata Lindl. 1838; Maxillariella panamensis (Schltr.) Szlach. & Sitko 2012; Maxillariella variabilis (Bateman ex Lindl.) M.A. Blanco & Carnevali 2007; Maxillariella variabilis var. unipunctata (Lindl.) Solano 2011. Maxillaria curtipes je še ena pogosto navajana sopomenka, vendar je priporočljivo, da se z njo ravna previdno, dokler ne bodo potrjene in temeljito pregledane. Vrsta se razlikuje od podobnih vrst M. Caespitifica po drugačnih cvetovih – pri slednji so ti manjši in zeleni – ter od vrste Costaricensis po zeleno-kremnih cvetovih z rdečimi lisami in po tem, da druga vrsta raje naseljuje veliko bolj vlažna območja.
Majhna vrsta (4 - 21 cm višine) ima posamezne liste, ki so nekako podobni travnim bilkam, linearni ali linearno-oblongi, ostri do topi, dolgi 3 - 15 cm, nameščeni na vrhu razmaknjenih, elipsoidnih pseudobulbov dolžine 1,3 - 6,4 cm, prekritih z več ovojnicami, ki izhajajo iz linearnih ali razvejanih rizomov. Cvetenje poteka skozi vse leto, pri osnovi cvetov so vlaknaste ovojnice, ki obdajajo nežne cvetne peclje dolžine 5 cm, s posameznimi cvetovi, obdanimi z nekaj tankimi, prosojnimi, lancetasto zašiljenimi braktejami. Barva cvetov, ki vztrajajo dolgo časa, je raznolika, od skoraj črne, indigo, vijolične, bele, rumene, z ali brez rdečih osrednjih lis, rumeno-zelenkaste, premer pa je običajno okoli 2 cm. Videz je sijoč, skoraj voščen, medtem ko je labellum lahko rdeče obarvan pri svetlejših sortah, pri temnih pa je njegova barva podobna barvi cvetne krone.
Priporočena jakost svetlobnega sevanja za to vrsto bo v območju od 18000 do 30000 luksov, z zmerno intenzivno, dobro razpršeno svetlobo, saj lahko neposredna izpostavljenost sončnim žarkom povzroči ožige, ki uničijo rastlino. Priporoča se zagotovitev učinkovitega prezračevanja.
Priporočena temperatura rasti bo med 25 in 28 ℃. Priporočljivo je, da je rastlina postavljena v okolje, ki omogoča naravno znižanje temperature ponoči (balkon/terasa itd.) - temperaturne razlike pomagajo rastlini in spodbujajo cvetenje.
Poleti in zgodaj jeseni se priporoča vzdrževanje vlažnosti zraka med 60 - 75 %, kar lahko dosežemo z občasnim škropljenjem ali z uporabo vlažilca zraka, nato pa od pozne jeseni do pomladi to znižamo na 55 - 60 %.
Za gojenje vrste so priporočene posode z učinkovitim odtokom - na primer plastične košare ali lonci z dovolj luknjicami, ki omogočajo hitro odtekanje vode in ustrezno prezračevanje substrata. Gojilno okolje bo predstavljala srednje ali grobo zdrobljena lubje iglavcev, večji koščki kokosovih vlaken
Zalivanje poteka zmerno do obilno (ob predpostavki dobrega odtoka substrata), od druge polovice pomladi do zgodnje jeseni, nato pa se hitro in znatno zmanjša v naslednjih 5 - 6 mesecih, da ustreza obdobjem obilnih padavin, ki jih sledijo suša v naravnem okolju. Shema zalivanja se ponovi z začetkom prve polovice naslednje pomladi.
Gnojenje bo potekalo z 25 - 50 % koncentracijo priporočene doze na stekleničko, v obdobju aktivne rasti, z uporabo uravnoteženega gnojila skozi vse leto; lahko se uporabi različica z dodatkom dušika od pomladi do sredine poletja, ki jo bo nato zamenjala formula bogata s fosforjem od sredine poletja do konca jeseni. V hladnem obdobju se gnojenje prekine.
Obdobje počitka pozimi bo zagotovljeno z zmanjšanjem zalivanja in prenehanjem gnojenja, vendar bo treba paziti, da substrat ne povsem presuši. Prav tako se priporočajo občasni škropljenja zjutraj in redko plitvo zalivanje, le po potrebi. Škropljenja naj zagotovijo vso potrebno vlago v obdobju počitka.
Želiš videti več člankov in pridobiti več znanja? Ta članek je na voljo brezplačno, vendar lahko podpreš secretgarden.ro z oceno tukaj:
Google: Ocena na Googlu
Facebook: Ocena na Facebooku